Poleti, ko sonce močno žge, nam ponavadi v stanovanjih postane prevroče.
Delno si pri ohlajanju prostorov pomagamo tako, da na okna in balkonska
vrata, ki so obrnjena na sončno stran montiramo senčila. Senčila oz.
razne rolete naj bi bila na zunanji strani oken in vrat, ker tako preprečujemo,
da bi se preveč segrevala celotna okenska konstrukcija.
V pomoč nam je tudi, če imamo na sončni strani hiše posajeno listnato
drevje, trto, ali razne ovijalke, ki nam s svojimi listi poleti delajo
senco.
Seveda pa si lahko pomagamo tudi s klimatskimi napravami. Klimatske
naprave uravnavajo temperaturo zraka v prostoru. Največkrat zrak ohlajajo
in ga sušijo. Kakšne vrste klimatskih naprav poznamo ?
Klimatske naprave delimo na :
- Naprave, ki zrak samo ohladijo. Imenujejo se Kondicionirne
naprave
- Naprave, ki zrak ohladijo in mu odvzamejo odvečno vlago
- Naprave ki zrak ohladijo mu odvzamejo odvečno vlago, lahko pa zrak
tudi ogrevajo (pozimi )
Zakaj zrak ohladiti in ga pri tem še osušiti ?
Najprej povejmo kaj je to relativna vlažnost.
Relativna vlažnost izražena v % nam pove koliko vlage lahko nek zrak
še sprejme. Če je relativna vlažnost zraka 100%, tak zrak ne more več
sprejemati vlage. Lahko pa jo ta isti zrak še sprejme vlago, če mu povišamo
temperaturo. In obratno, če nek zrak ohlajamo se mu relativna vlažnost
veča in ko doseže 100% ne more več sprejemati vlage. Če zrak še bolj
ohlajamo se iz njega začne izločati voda v obliki kapljic to je megla.
Primer: dan je lep brez oblakov, spat gremo v jasno noč, zjutraj pa
se zbudimo v megleno jutro. Zakaj? Tekom dneva je v zrak izhlapelo nekaj
vlage. Temperatura je bila dokaj visoka. Vlažnost zraka zmerna ( npr.
70 %). V jasni noči se je zrak ohlajal in relativna vlažnost je naraščala.
Ko je presegla vrednost 100 % se je iz zraka izločila voda v obliki
drobnih kapljic – megla. Torej absolutna količina vode v zraku se ni
povečala z ohlajanjem ponoči, pač pa se je sposobnost sprejemanja vlage
zmanjšala, j relativna vlažnost zraka je naraščala. Čez dan sonce ogreva
ozračje in segret zrak je sposoben prejeti vlago – relativna vlažnost
pada in megla dopoldne izgine.
Zakaj nam je neprijetno, če je relativna vlažnost visoka ?
Ob nevihtah pravimo ,da je soparno, da zrak pritiska k tlom. To so
domači izrazi. Pa poglejmo kaj se dogaja. Človeško telo se ohlaja tako,
da izloča vlago. Ko vlaga ( znoj) izhlapeva iz površine kože, za to
izhlapevanje potrebuje toploto. To toploto ( izparilno toploto ) tekočina
odvzema okolici – telesu, in tako se naše telo ohlaja. Vemo, da nas
mokre ponavadi zebe posebno, če zapiha veter. To je zaradi tega, ker
voda izhlapeva iz površine telesa. Lepo se to vidi tudi, če kožo polijemo
z acetonom. Aceton je lahko hlapno topilo (čiščenje laka z nohtov) in
intenzivno izhlapeva. Pri tem močno ohlaja kožo. Če je zrak nasičen
z vlago, tak zrak ne more sprejeti dodatne vlage in naše telo se kljub
temu, da se znojimo, ne ohlaja, ker znoj ne izhlapeva ali pa ga izhlapi
premalo. Ob nevihti v vlažnem zraku se zelo znojimo kljub temu, da temperatura
zraka ni tako visoka ( 20 0C - 250C ). Nasprotno v puščavah ni občutka
vročine kljub temu, da je temperatura zraka 400C. Zrak je v puščavah
zelo suh, relativna vlažnost je zelo majhna in vsa vlaga, ki pride z
znojem na površino našega telesa, takoj izhlapi in tako ohlaja naše
telo. Seveda pa je tu nevarnost dehidracije. Telo namreč izloča velike
količine vlage. No ne moremo se hladiti s sušenjem zraka, suh zrak ima
tudi negativen vpliv na kožo in predvsem na sluznico. Idealna relativna
vlažnost zraka je 0d 35 % do 65 %.
Delovanje klimatske naprave.
Klimatska naprava odvzema zrak iz okolice (zunanji zrak) in zrak iz
prostora. Mešanico tega zraka potem naprava ohladi. Ohladi ga podobno
kot hladilnik ohlaja zmrzovalnik. Del zraka se ohladi del pa segreje.
Ohlajen zrak vodimo v prostor, ki ga želimo ohlajati, segret zrak pa
vodimo iz prostora. Zaradi tega mora biti klimatska naprava na oknu,
na zunanji steni ali pa blizu zunanje stene oziroma odprtine, da lahko
segret zrak skozi posebno cev vodimo ven iz prostora.
Iz zgoraj omenjenega sledi da pri ohlajanju zraka relativna vlažnost
narašča. Preveč vlažen zrak pa ni prijeten za bivanje, zato moramo biti
pozorni, da ne kupujemo naprave, ki samo ohlaja zrak.
Klimatske naprave so lahko fiksne (pritrjene na okno ali steno) ali
pa prenosne, tako da jih lahko prenašamo iz prostora v prostor. Pri
prenosnih moramo paziti, kam jih postavimo, kajti od naprave vodi gibljiva
cev za odvod segretega zraka.
Klimatska naprava je pravzaprav toplotna črpalka. Poleti odvzema toploto
prostoru (notranjosti) in jo oddaja okolici - torej segreva zunanji
zrak. Pozimi pa ta klimatska naprava lahko odvzema toploto okolici pri
nižji temperaturi (hladen zrak pri najnižji temperaturi 50C) in jo črpa
in oddaja sobi pri višji temperaturi. Pri tem se porabi samo električna
energija za črpanje toplote, ne pa za segrevanje, kot je to na primer
pri grelcih. Tako lahko dobimo 3 kWh toplote porabili pa smo samo 1
kWh električne energije.
Torej, ko se odločamo za nakup klimatske naprave, premislimo, ali želimo
zrak samo ohlajati, ali ohlajati in sušiti, ali pa morda želimo pozimi
to isto klimatsko napravo uporabiti za segrevanje zraka.
Opozorilo pri uporabi klimatske naprave.
Človeška storilnost je odvisna od pogojev bivanja (temperatura, relativna
vlažnost, hrup...), vendar moramo biti pri tem pozorni. Poleti je lahko
maksimalna razlika med zunanjo in notranjo temperaturo okrog 60C. Če
je razlika večja, se bo zgodilo, da se bomo poleti pri prehajanju iz
vroče zunanjosti v hladno notranjost prehladili.
Velikost klimatske naprave.
Kakšen model klimatske naprave nabaviti, je odvisno od tega
- kolikšen prostor želimo ohlajati
- kolikšna je površina oken
- koliko oseb se bo zadrževalo povprečno v prostoru
- koliko dodatnih izvorov toplote imamo v tem prostoru
Za ohlajanje dnevne sobe, ki ima površino 25 m2, v kateri sta televizor
in računalnik, okna s površino 2 m2 na južni strani in se v njej povprečno
zadržujejo 3 ljudje, rabimo klimatsko napravo z močjo hlajenja približno
2,3 kW.
To pa ne pomeni, da je priključna moč 2,3 kW. Takšne klimatske naprave
imajo priključno moč okrog 1 kW. Ne pozabimo klimatska naprava je pravzaprav
toplotna črpalka.
|