Poleti, ko sonce močno žge, nam ponavadi v stanovanjih postane prevroče.

Delno si pri ohlajanju prostorov pomagamo tako, da na okna in balkonska vrata, ki so obrnjena na sončno stran montiramo senčila. Senčila oz. razne rolete naj bi bila na zunanji strani oken in vrat, ker tako preprečujemo, da bi se preveč segrevala celotna okenska konstrukcija.

V pomoč nam je tudi, če imamo na sončni strani hiše posajeno listnato drevje, trto, ali razne ovijalke, ki nam s svojimi listi poleti delajo senco.

Seveda pa si lahko pomagamo tudi s klimatskimi napravami. Klimatske naprave uravnavajo temperaturo zraka v prostoru. Največkrat zrak ohlajajo in ga sušijo. Kakšne vrste klimatskih naprav poznamo ?

Klimatske naprave delimo na :

- Naprave, ki zrak samo ohladijo. Imenujejo se Kondicionirne naprave

- Naprave, ki zrak ohladijo in mu odvzamejo odvečno vlago

- Naprave ki zrak ohladijo mu odvzamejo odvečno vlago, lahko pa zrak tudi ogrevajo (pozimi )

Zakaj zrak ohladiti in ga pri tem še osušiti ?

Najprej povejmo kaj je to relativna vlažnost.

Relativna vlažnost izražena v % nam pove koliko vlage lahko nek zrak še sprejme. Če je relativna vlažnost zraka 100%, tak zrak ne more več sprejemati vlage. Lahko pa jo ta isti zrak še sprejme vlago, če mu povišamo temperaturo. In obratno, če nek zrak ohlajamo se mu relativna vlažnost veča in ko doseže 100% ne more več sprejemati vlage. Če zrak še bolj ohlajamo se iz njega začne izločati voda v obliki kapljic to je megla. Primer: dan je lep brez oblakov, spat gremo v jasno noč, zjutraj pa se zbudimo v megleno jutro. Zakaj? Tekom dneva je v zrak izhlapelo nekaj vlage. Temperatura je bila dokaj visoka. Vlažnost zraka zmerna ( npr. 70 %). V jasni noči se je zrak ohlajal in relativna vlažnost je naraščala. Ko je presegla vrednost 100 % se je iz zraka izločila voda v obliki drobnih kapljic – megla. Torej absolutna količina vode v zraku se ni povečala z ohlajanjem ponoči, pač pa se je sposobnost sprejemanja vlage zmanjšala, j relativna vlažnost zraka je naraščala. Čez dan sonce ogreva ozračje in segret zrak je sposoben prejeti vlago – relativna vlažnost pada in megla dopoldne izgine.

Zakaj nam je neprijetno, če je relativna vlažnost visoka ?

Ob nevihtah pravimo ,da je soparno, da zrak pritiska k tlom. To so domači izrazi. Pa poglejmo kaj se dogaja. Človeško telo se ohlaja tako, da izloča vlago. Ko vlaga ( znoj) izhlapeva iz površine kože, za to izhlapevanje potrebuje toploto. To toploto ( izparilno toploto ) tekočina odvzema okolici – telesu, in tako se naše telo ohlaja. Vemo, da nas mokre ponavadi zebe posebno, če zapiha veter. To je zaradi tega, ker voda izhlapeva iz površine telesa. Lepo se to vidi tudi, če kožo polijemo z acetonom. Aceton je lahko hlapno topilo (čiščenje laka z nohtov) in intenzivno izhlapeva. Pri tem močno ohlaja kožo. Če je zrak nasičen z vlago, tak zrak ne more sprejeti dodatne vlage in naše telo se kljub temu, da se znojimo, ne ohlaja, ker znoj ne izhlapeva ali pa ga izhlapi premalo. Ob nevihti v vlažnem zraku se zelo znojimo kljub temu, da temperatura zraka ni tako visoka ( 20 0C - 250C ). Nasprotno v puščavah ni občutka vročine kljub temu, da je temperatura zraka 400C. Zrak je v puščavah zelo suh, relativna vlažnost je zelo majhna in vsa vlaga, ki pride z znojem na površino našega telesa, takoj izhlapi in tako ohlaja naše telo. Seveda pa je tu nevarnost dehidracije. Telo namreč izloča velike količine vlage. No ne moremo se hladiti s sušenjem zraka, suh zrak ima tudi negativen vpliv na kožo in predvsem na sluznico. Idealna relativna vlažnost zraka je 0d 35 % do 65 %.

Delovanje klimatske naprave.

Klimatska naprava odvzema zrak iz okolice (zunanji zrak) in zrak iz prostora. Mešanico tega zraka potem naprava ohladi. Ohladi ga podobno kot hladilnik ohlaja zmrzovalnik. Del zraka se ohladi del pa segreje. Ohlajen zrak vodimo v prostor, ki ga želimo ohlajati, segret zrak pa vodimo iz prostora. Zaradi tega mora biti klimatska naprava na oknu, na zunanji steni ali pa blizu zunanje stene oziroma odprtine, da lahko segret zrak skozi posebno cev vodimo ven iz prostora.

Iz zgoraj omenjenega sledi da pri ohlajanju zraka relativna vlažnost narašča. Preveč vlažen zrak pa ni prijeten za bivanje, zato moramo biti pozorni, da ne kupujemo naprave, ki samo ohlaja zrak.

Klimatske naprave so lahko fiksne (pritrjene na okno ali steno) ali pa prenosne, tako da jih lahko prenašamo iz prostora v prostor. Pri prenosnih moramo paziti, kam jih postavimo, kajti od naprave vodi gibljiva cev za odvod segretega zraka.

Klimatska naprava je pravzaprav toplotna črpalka. Poleti odvzema toploto prostoru (notranjosti) in jo oddaja okolici - torej segreva zunanji zrak. Pozimi pa ta klimatska naprava lahko odvzema toploto okolici pri nižji temperaturi (hladen zrak pri najnižji temperaturi 50C) in jo črpa in oddaja sobi pri višji temperaturi. Pri tem se porabi samo električna energija za črpanje toplote, ne pa za segrevanje, kot je to na primer pri grelcih. Tako lahko dobimo 3 kWh toplote porabili pa smo samo 1 kWh električne energije.

Torej, ko se odločamo za nakup klimatske naprave, premislimo, ali želimo zrak samo ohlajati, ali ohlajati in sušiti, ali pa morda želimo pozimi to isto klimatsko napravo uporabiti za segrevanje zraka.

Opozorilo pri uporabi klimatske naprave.

Človeška storilnost je odvisna od pogojev bivanja (temperatura, relativna vlažnost, hrup...), vendar moramo biti pri tem pozorni. Poleti je lahko maksimalna razlika med zunanjo in notranjo temperaturo okrog 60C. Če je razlika večja, se bo zgodilo, da se bomo poleti pri prehajanju iz vroče zunanjosti v hladno notranjost prehladili.

Velikost klimatske naprave.

Kakšen model klimatske naprave nabaviti, je odvisno od tega

- kolikšen prostor želimo ohlajati

- kolikšna je površina oken

- koliko oseb se bo zadrževalo povprečno v prostoru

- koliko dodatnih izvorov toplote imamo v tem prostoru

Za ohlajanje dnevne sobe, ki ima površino 25 m2, v kateri sta televizor in računalnik, okna s površino 2 m2 na južni strani in se v njej povprečno zadržujejo 3 ljudje, rabimo klimatsko napravo z močjo hlajenja približno 2,3 kW.

To pa ne pomeni, da je priključna moč 2,3 kW. Takšne klimatske naprave imajo priključno moč okrog 1 kW. Ne pozabimo klimatska naprava je pravzaprav toplotna črpalka.