Noč čarovnic (Halloween) se je v zadnjih nekaj letih kot praznik uveljavla tudi v Sloveniji. Tradicija sega 2000 let nazaj in izhaja iz področij sedanje Irske, Velike Britanije in severne Francije, ozemlja, na katerem so prebivali Kelti. V 18. stoletju so jo iz Irske na ameriška tla prinesli priseljenci. Ime se navezuje na Hallow Evening (na Irskem "E'en") torej predvečer Krščanskega praznika Vseh Svetih. Keltom je 1.november pomenil konec starega in začetek novega leta, oznanjal je prihod dolge in mrzle zime. Praznik se je imenoval Samhain in je bil najpomembnejši praznik v letu. Na ta dan naj bi se duhovi mrtvih bili sposobni pomešati med žive. Lord Samhain je bil »gospodar teme«, ki je pomagal dušam umrlim med letom, v podzemlje. Ogenj ki so ga med praznovanjem kurili, naj bi odganjal duhove, vile, čarovnice in demone, ki naj bi bili sestavni del sprevoda. Da bi se skrili pred duhovi, so se prebivalci oblekli v kostume iz kož in na glavah nosili maske živali. V prvem stoletju so k temu praznovanju močno prispevali Rimski običaji, predvsem praznovanje Feralia (Rimski praznik iz konca oktobra, dan mrtvih) in Pomona (praznik rimske boginje sadja in dreves). Kasneje so na spremembe praznika vplivali Druidi. Druidi so bili kasta sestavljena iz duhovnikov, znanstvenikov, poetov in učenjakov in so nastopali v vlogi duhovnih vodij in prenašalcev znanja. Kristjani so se trudili dati poganskim praznikom nov pomen zato so v njih uvajali spremembe. Shamhain je bil označen za zlo, ljudje, ki so se držali starega načina praznovanja pa označeni za čarovnice in bili preganjani. Kljub temu se je praznovanje Halloween (Noč čarovnic) na predvečer Vseh Svetih obdržalo do danes. .


Poglejte še:

1 - Pretočite na svoj računalnik skice - predloge
2 - Legenda o skopušnemu Jaku