Začnemo tako, da na svoji parceli poiščemo prostor, ki najbolje ustreza idealu. Priporočljivo je, da je teren rahlo nagnjen (2 do 4%), polsenčen oziroma zaščiten pred premočnim soncem, dežjem in vetrom. Podlaga oziroma tla morajo biti propustna, da voda ne zastaja. Za lego komposta je najboljša smer sever-jug, kar omogoča segrevanje komposta z vseh strani. Odvisno od količine ostankov, ki jih imamo na razpolago za kompostiranje, naj bi imeli dovolj prostora za najmanj dva kompostna kupa in neoviran prehod za delo. Obstajajo različne oblike kompostov. Če imamo na razpolago dovolj sestavin za kompostiranje se odločimo za kompostni kup, ki ima v preseku obliko trapeza. Kup je poljubno dolg, ni širši od 1,5 m in ni višji od 1,2 m. Z nagibom 45 do 50 %, da voda najbolje odteka. Kadar imamo manj sestavin, kot v našem primeru, kompostiramo v lesenih ali plastičnih zabojih, katerih prostornina naj ne bi bila manjša od 1 kubičnega metra.
Kompostiramo lahko vse kar je bilo nekdaj živo in kar lahko strohni in razpade. Kompost začnemo graditi tako, da na kompostišče prinesemo ves že predhodno zbran material. Tega dobro premešamo, če kompostiramo veje jih zrežemo, suh material kot je listje, slama,... pa namočimo.
Nato skopljemo temelj globine 10 cm in zrahljamo dno z vilami.
Temelj do višine tal napolnimo s starim kompostom ali rodovitno prstjo, ...
... ki ju pomešamo z grobim peskom
Na to podlago naložimo vejice, snope šibja, ipd. Tako naložen material bo opravljal nalogo drenaže in oskrboval dno kupa z zrakom.