Po nekaj dneh se bo vsebina v kupu zelo segrela in splahnela. Takrat na to segreto maso lahko dodamo še nekaj materiala. Drugače pa, če je le mogoče, naredimo ves kompostni kup naenkrat in ne dodajajmo materiala po malem.
Kompost po potrebi tudi premečemo. Če smo kompostirali tudi rastline okužene z boleznimi potem je priporočljivo, da 7 do 10 dni po sestavi kupa, ko je v njem temperatura najvišja, le tega čimhitreje premečemo, da se izgubi čimmanj toplote.
Dve pogosti napaki pri kompostiranju sta gnitje, zaradi preobilice vode v kupu in pa plesnenje zaradi njenega pomanjkanja.
Kompostni kup bi praviloma moral biti zrel po 6 mesecih pa tja do 1 leta. Zrelost ugotavljamo z vrtno krešo. V zrelem kompostu bodo po 2 do 3 dneh vzklila vsa semena, če pa kompost še ni zrel bo kaljivost slaba. Poleg testa z vrtno krešo ugotovimo zrelost komposta tudi po tem, ko opazimo, da so kompost zapustili skoraj vsi deževniki in ko se kuhinjskih in drugih odpadkov na oko ne more več prepoznati.
Avtor: J. Boršnik-Korat
Potrebni material in orodje:
Material:
- voda
- kompostni material
- pesek
- zemlja
- suhe vejice, šibje, slama, suha trava
- koprivova gnojnica
