Kurilna sezona se bo kmalu pričela. Na dober skupen izkoristek ogrevalnega sistema in ogrevalnih naprav vpliva tudi pravilno in redno vzdrževanje, ki naj bi ga opravili pred kurilno sezono. Redno vzdrževanje in kontrola sta tudi garancija za varno optimalno in varčno obratovanje celotnega ogrevalnega sistema.

Če vse naprave , ki so udeležene v sistemu ogrevanja ne vzdržujemo redno in pravilno, oziroma nismo opravili potrebnih vzdrževalnih del izven kurilne sezone, nam niti tako dobra avtomatska regulacija ogrevalnega sistema, ali sodoben kotel z modernim in varčnim gorilnikom ne moreta garantirati zanesljivega, varnega in varčnega delovanja ogrevalnega sistema .

Kotlovnica vse prevečkrat služi kot priročno skladišče.Prostor kotlovnice je potrebno očistiti, odstraniti vso nepotrebno navlako, ki se je nabrala v poletnih mesecih in tudi predstavlja tudi potencialno nevarnost za požar. Očistiti moramo tudi vse odprtine in rešetke, ki skrbijo za dovod svežega zraka potrebnega za ogrevanje. Seveda je v kotlovnici, kjer kurimo trdo kurivo, veliko težje doseči potrebno čistočo, v kotlovnicah kjer pa kurimo kurilno olje ali plin, pa je čistoča nujno potrebna. Prah, ki bi prišel z zrakom za zgorevanje v občutljive dele gorilnika, lahko gorilnik poškoduje in poslabša njegovo delovanje.

Čiščenja kotla se lahko lotimo tudi sami. Sajaste obloge notranjih površin kotla močno zmanjšujejo prestop toplote iz kurišča na ogrevalni medij. Tako na stenah kotla že 1 mm debela plast saj in katrana poveča porabo goriva za 3 do 4 %. Toplotne izgube zaradi sajavosti v zanemarjenih nevzdrževanih kotlih lahko znašajo tudi do 15%. Obloge lahko močno zmanjšajo življenjsko dobo kotla, saj kondenzacija vlage iz goriva na hladnejših površinah kurišča skupaj z žveplom v sajah tvori žvepleno kislino, ki razjeda kovinske dele kurišča. Tako pride lahko do puščanja kotla. Nevarnost, da se to zgodi je zlasti pri predimenzioniranih kotlih velika. Najbolj trdovratne obloge bomo odstranili mehansko z različnimi strgali in žičnimi krtačami. Manj umazane kotle lahko očistimo tudi s kemičnimi sredstvi (Sotin, Kesselblanck, Silvester ), ki jih dobite na domačem tržišču.

Kemična sredstva seveda za okolje niso popolnoma neškodljiva zato priporočamo previdnost pri uporabi in ravnanje strogo po navodilih proizvajalca. Za pomoč lahko prosite tudi najbližje dimnikarsko podjetje, ki je specializirano za kemično čiščenje kotlovskih naprav. Čiščenje dimnika in ostalih dimnovodnih naprav prepustite raje dimnikarju, ki bo delo opravil strokovno.

Čiščenje specialnih kotlov, ki so namenjeni kurjenju s plinom prepustite raje pooblaščenemu serviserju, ki bo poleg čiščenja preveril tudi nastavitve gorilnika in drugih elementov kotla. Da bi lažje kontrolirali delo serviserja, naj naštejemo opravila:

- Kontrola tesnosti plina do gorilnika,

- Kontrola tesnosti elektromagnetnih ventilov,

- Kontrola ventilatorja,

- Čiščenje zunanjosti gorilnika,

- Pregled filtrov,

- Pregled zgorevalne glave in elektrod,

- Kontrola prenosnika toplote za pripravo tople vode.

Pri pregledu oljne inštalacije, pa mora serviser opraviti naslednja dela:

- Kontrola dovoda goriva in filtra,

- Kontrola filtra za zrak na gorilniku,

- Kontrola filtra na gorilni šobi,

- Čiščenje vseh delov gorilnika,

- Zamenjava gorilne šobe,

- Po potrebi zamenjava obrabljenih delov,

- Nastavitev gorilnika,

Nastavitev gorilnika vsebuje:

- Meritev sajavosti,

- Meritev vsebnosti CO2 in O2

- Meritev temperature dimnih plinov,

- Kontrola izkoristka

- Ugotavljanje prisotnosti kurilnega olja v dimnih plinih

Serviser mora o opravljenem delu sestaviti zapisnik, ki ga potrebujemo v naslednji kurilni sezoni ob ponovnem servisiranju gorilnika, ko lahko ugotavljamo stanje gorilnika.

Število obratovalnih ur gorilnika v naših podnebnih razmerah naj bi znašalo med 1600 in 1800 urami, če hišo samo ogrevamo in dodatnih 200 do 300 ur, če pripravljamo tudi toplo sanitarno vodo. Če na gorilniku nimate vgrajenega števca obratovalnih ur, priporočamo, da se s serviserjem dogovorite za vgradnjo.

Števec obratovalnih ur je dober pokazatelj delovanja celotne ogrevalne naprave V primeru, ko te vrednosti odstopajo za več kot 30 %, pa lahko razmišljamo o zamenjavi starega kotla z novim.

Če še vedno uporabljamo trdno gorivo, se pri nabavi premoga raje odločimo za premoge, ki imajo majhno vsebnost žvepla. Pri tem velja upoštevati tudi nekatere določbe Pravilnika o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav ( Uradni list Slovenije 73/94), ki predpisujejo dovoljene vrednosti in načine ter obveznosti za kontroliranje izpustov v ozračje iz kurilnih naprav. Tako premog ne sme vsebovati več kot 0,7g/MJ žvepla. Pomembno je poudariti, da so za ne spoštovanje določil o kakovosti goriva zagrožene tudi denarne kazni.

Po tem pravilniku je prepovedano kurjenje z različnimi ostanki lesa, ki so bili že obdelani z različnimi sredstvi za zaščito in barvami. Enako velja za vse vrste gospodinjskih odpadkov, tekstila, potiskanega papirja itd., ki pri gorenju sproščajo strupene snovi kot so fenoli, formaldehidi, kloridi, toksini itd. Različni premogi imajo različno kurilno vrednost, zato moramo vedeti, da količina lignita, ki smo ga porabili v pretekli ogrevalni sezoni ni enaka količini rjavega premoga, ki ga nameravamo kuriti letos.

Pri nabavi drv moramo biti pozorni na vrsto lesa in na njegovo vlažnost. Najboljši je les listavcev, ki naj vsebuje manj kot 20% vlage. Pri kurjenju vlažnega lesa se namreč velik del sproščene energije porabi za sušenje. Les moramo tudi primerno skladiščiti, najbolje v zračni drvarnici, kjer se bo dodatno sušil. Prostor kamor bomo zložili drva primerno pripravimo, očistimo prahu in ostankov ter pripravimo podlago, ki bo nekoliko dvignjena od tal, da bo zrak lahko krožil okrog drv.

Pri kurjenju z lahkim kurilnim oljem bomo imeli najmanj težav. V rezervoarju za gorivo, moramo pred naročilom goriva preveriti nivo. Priporočamo, da pred natakanjem kazalnik nivoja izvlečete iz cisterne in ga ponovno namestite po končanem natakanju. Shranjevanje kurilnega olja v nepreizkušenih in neprimernih rezervoarjih je lahko nevarno za okolje. Vse prevečkrat beremo in slišimo o izlivu kurilnega olja v potoke ali celo v podtalnico, ker prostor kjer je nameščen rezervoar ni izdelan tako, da bi lahko preprečil izlitje v okolico. Preverimo kakšno je stanje pri nas in izvedimo vse potrebno, da do izlitja ne bi prišlo. Sčasoma se v cisterni nabere večja količina vode, umazanije in drugih ostankov, zato je potrebno cisterno očistiti. Tega dela se nikar ne lotite sami, delo prepustite strokovni službi dobavitelja, ki bo ostanke odpeljal na deponijo in jih za okolje neškodljivo uničil.

Čiščenje cisterne je potrebno, kadar v oljnem filtru pred gorilnikom opazimo vodo oziroma povečano nesnago. Pregledati moramo tudi napeljavo olja do oljnega gorilnika in preveriti njeno tesnost. Čiščenje filtra pred gorilnikom lahko opravimo sami, tudi med ogrevalno sezono.

Pri tem zapremo ventil na pokrovu filtra in previdno odvijemo stekleni lonček. Nato odvijemo še mrežico filtra , ki jo operemo s čopičem in čistim kurilnim oljem. Najbolje pa je, če jo lahko izpihamo z zrakom pod tlakom. Če mrežice ni mogoče zadovoljivo očistiti jo moramo zamenjati. Preverimo še tesnilo na steklenem lončku in ga privijemo na ohišje ter ponovno odpremo ventil na vrhu filtra. Pri delu moramo biti previdni, da ne razlivamo olja, ki ne sme priti v talno vodo.

Preverimo tudi stanje varnostnih naprav kot so varnostni ventil, raztezna varnostna posoda in odzračevalni ventil ter lončki. Delovanje varnostnega ventila pri zaprtih sistemih varovanja preverimo tako, da zavrtimo pokrov na ventilu, ki je običajno rdeče barve. Pri preizkusu pazimo, kam je obrnjena odprtina ventila, da ne bomo mokri, posebno v primeru, č nimamo na izstopni odprtini nameščene cevi, ki bi vodo speljala v odtok in nas tako obvarovala pred poškodbami. Zavrtimo ga za cel obrat in pri tem mora iz odprtine priteči voda. Če voda iz ventila ne priteče ali pa se ta ne vrne v prvotni položaj, moramo ventil zamenjati. To delo raje prepustimo ustreznemu strokovnjaku oziroma serviserju. Varnostna raztezna posoda prevzema povečanje volumna vode zaradi segrevanja. Napolnjena je s plinom ali zrakom na tlak, ki je označen na napisni ploščici. Na ventilu, ki je podoben tistemu na avtomobilski zračnici, lahko preverimo ali je v posodi zrak ali voda. Če iz ventilčka priteče voda, je posodo potrebno zamenjati. Da s posodo ni vse tako kot bi moralo biti, nam pokaže veliko nihanje tlaka med ohlajenim sistemom ogrevanja in sistemom v obratovanju.

Poskusno lahko poženemo obtočno črpalko ogrevalnega sistema. Preverimo ali črpalka deluje. Zato odvijemo vijak na ohišju črpalke in preverimo ali se vrti ali ne. Pri odvijanju vijaka priteče nekaj kapljic vode, kar pomeni, da črpalka deluje.

Na koncu preverimo še stanje različnih zapornih ventilov.Na mestih puščanja se namreč nabere plast vodnega kamna in prahu, ki ne dovoljuje, da bi ročico ventila lahko obrnili. Z žično krtačo, najbolje z medeninstimi žicami, odstranimo umazanijo in z zapiranjem in odpiranjem skušamo sprostiti vreteno. Ko nam je to uspelo, namažemo vreteno z grafitno mastjo. Če pa ventil začne puščati, moramo zamenjati tesnilo na vretenu, vendar to opravilo raje prepustimo inštalaterju.

Ostane nam še, da preverimo stanje regulacijskih naprav. Če smo prepričani, da smo naredili res vse potrebno, nas še tako hladna zima ne more presenetiti.