V Snoviku pripravljajo toplo vodo s sončno energijo

V tuhinjski dolini, točneje v kraju Potok, so pred več kot dvajsetimi leti odkrili s pomočjo vrtine termalno vodo. Temperatura vode 28 oC je navduševala tako strokovnjake za energetiko kot turistične zanesenjake in burila domišljijo, kako ta vir ustrezno uporabiti.  Leta 1993je bila izdelana energetska zasnova občine Kamnik. Ugotovitev v energetski zasnovi, da je voda iz vrtine kot vir energije za ogrevanje  neuporabna, je turistični zanesenjakom in stroki hitro odprla pot do rešitve, prvo termalno kopališče na Gorenjskem. Seveda so se takoj pojavile težave in nezaupanje v tak projekt, vendar so lokalni prebivalci in nekateri vizionarsko usmerjeni posamezniki projekt v letu 2001 pripeljali do realizacije. V dolini potoka Snovišček, na pol poti med zaselkoma Potok in Snovik so nastale zaenkrat še sorazmerno majhne,  vendar zelo dobro obiskane Terme Snovik. Objekt ima okrog 500 m2 pokritih vodnih površin z vsem potrebnim za dobro počutje obiskovalcev, kot so različne vodne masaže, mehurčkaste kopeli in drugo. Objekt spremlja tudi potrebna infrastruktura z garderobami, recepcijo in mini restavracijo. Obisk v prvem letu obratovanja je pokazal, da se bo trud krajanov in zanesenjakov obrestoval. Tudi do 1000 obiskovalcev se je na začetku v poletni sezoni trlo ob bazenu. Nekaj jih je prignala radovednost, nekaj vroče poletje, veliko pa jih je postalo stalen obiskovalec. Sedaj  povprečno na dan obišče Terme Snovik do 200 obiskovalcev od blizu in daleč.

In kaj ima ta uvod opraviti s pripravo sanitarne vode?

Zaselek Snovik leži na koncu doline, pod skrajnimi obronki Menine planine in je skrit očem obiskovalcev in popotnikov. Prebivalci za ogrevanje 11 hiš in pripravo tople vode uporabljajo ekstra lahko kurilno olje in občasno tudi drva.  


Slika 1: Dolina potoka Snovišček z zaselkom Snovik  

Ohraniti čist zrak in neokrnjeno naravo bi pomenilo, da imajo Terme Snovik in z njimi krajani zaselka Snovik lepo prihodnost.Kmalu  so ugotovili, da bo povečan promet v tej dolini precej poslabšal kakovost zraka. Staknili so glave in se  odločili, da morajo  sami nekaj storiti in neokrnjene narave. Najbolj pogumni so v svojih hišah že uredili nekaj turističnih sob. Iskali so informaciie o možnostih uporabe obnovljivih virov in sodobnih tehnologij, ki bi pomagale ohraniti kakovost prostora, ki ga lahko ogrozita povečan obisk gostov. Ker denarja za investiranje še ni na pretek, so se po vzoru enega od gospodarjev, ki je že pred časom postavil na svojo streho tovarniško izdelane sprejemnike sončne energije s katerimi je pripravljal toplo vodo, odločili za uporabo sončne energije za pripravo tople vode. Odločili so se za samogradnjo sprejemnikov sončne energije. V sedmih gospodinjstvih od enajstih so se gospodarji odločili za sodelovanje v skupini. Edini nejeverni Tomaž  se ni želel priključiti,  dokler ne bo videl rezultatov, dva pa imata hiše tako locirane, da morata razmisliti o drugačni  postavitvi SSE.  


Slika 2: Zaselek Snovik in vgrajeni SSE  

In kako je delo potekalo?

Pod vodstvom mag. Zupan Matjaža z  Gradbenega Inštituta ZRMK je bil organiziran prvi sestanek vseh zainteresiranih samograditeljev. Na sestanku v dnevni sobi enega od domačinov je bilo s predavanjem predstavljeno, kaj pomeni uporaba sončne energije za pripravo tople vode, kakšna je potrebna organizacija samograditeljske skupine, katere materiale je potrebno nabaviti in kako bo delo potekalo. Zanimanje je bilo veliko in vprašanja so deževala še dolgo v noč. Rezultat predstavitvenega sestanka je bil, da se je oblikovala skupina osemnajstih samograditeljev, saj so krajani Snovika povabili k sodelovanju še znance, sorodnike in prijatelje iz okoliških krajev. Tako so se priključili še posamezniki iz Ljubljane, Trebnjega na Dolenjskem, Črnivca itd. Mag. Zupan, si je s sodelavci ogledal vse objekte in pripravil spiske potrebnega materiala za izdelavo absorberjev. Skupina je pričela z zbiranjem ponudb in iskanjem najugodnejših dobaviteljev. Podjetje Zarja iz Kamnika je prevzelo  organizacijo dobave materiala na domačem trgu in iz uvoza. Preračuni so pokazali, da bo cena v samogradnji izdelanega in na streho postavljenega absorberja znašala 22.500 SIT. Zelo ugodno v primerjavi z tovarniško izdelanimi. In prišel je dan, ko so se samograditelji zbrali pod skednjem ene od domačij.  


Slika 3: Skupina pri delu

Razpostavili so orodje, ki ga je posodil Gradbeni institut in razporedili dela. Lepa, topla in  sončna majska sobota in nedelja sta spodbudila prisotne, da so zavihali rokave, uporabili vse svoje znanje in ročne spretnosti in pod budnim strokovnim očesom izdelali 84 absorberjev. Ni manjkalo žuljev in preliti so bili potoki znoja. Nadomestili so jih hladno pivo in na koncu piknik z na žaru pečenimi postrvmi ter pogled na dobro opravljeno delo. V naslednjih tednih je sledilo postavljanje SSE na streho. Pri tem je obveljalo pravilo eden pri vseh in vsi pri enem. S skupnimi močmi je v začetku julija bila večina sistemov za pripravo tople vode s pomočjo sončne energije v obratovanju. In zadovoljstvo vaščanov Snovika je bilo popolno. K temu je pripomoglo tudi lepo in vroče poletje. Kar načuditi se niso mogli, da sonce lahko ogreje 300 litrov vode na 80 in več stopinj.

Kaj pa govorijo nekateri podatki?

Sprejemniki sončne energije narejeni v samogradnji skoraj v ničemer ne zaostajajo za tovarniško izdelanimi, razen v ceni. Meritve izkoristka SSE izdelanih v samogradnji, ki so jih opravili v Avstriji, od koder tak način gradnje tudi izhaja, so pokazale rezultate, ki so povsem primerljivi s tovarniško izdelanimi SSE enakega tipa. Sprejemnik, izdelan v samogradnji, je dolg 2 m in širok 75 cm in ima površino je 1,5 m2. Na diagramu so prikazani izmerjeni parametri.


Slika 4: Diagram izkoristka SSE - samogradnja 

Tipičen solarni sistem, ki je bil izdelan v Snoviku ima naslednje karakteristike:       

  •        5 sprejemnikov sončne energije na strehi naklona 35o,
  •        južna orientacija oziroma z malenkostnimi odstopanji proti zahodu oziroma vzhodu,
  •        hranilnik tople vode vsebine 300 litrov,
  •        4 osebe v gospodinjstvu z porabo tople vode 250 litrov /na dan,
  •        temperatura sanitarne vode 45oC.Za tak sistem prikazujemo v diagramu stopnjo pokritja potreb po toploti za pripravo tople sanitarne vode. Na nivoju celega leta znaša stopnja pokritja približno  50%,  na nivoju obdobja izven kurilne sezone pa približno 80%.


Slika 5: Diagram stopnja pokritja potreb po toploti

Tako gospodinjstvo porabi za pripravo tople vode letno 4 do 6000 kWh končne energije ali 400 do 600 litrov kurilnega olja. Na osnovi ocen lahko predvidimo, da se emisije CO2 v ozračje zmanjšajo za 1660 kg po SSE oziroma v celotnem naselju za okrog 14 ton CO2 letno. Na videz majhen a na lokalnem nivoju omembe vreden prispevek k ohranjanju okolja.   


Slika 6: Ocena prihrankov  

Glede na vrsto uporabljenega goriva za ogrevanje in osnovno pripravo tople vode lahko za sodobne kurilne naprave  približno ugotovimo, da na račun manjše porabe goriva prihranimo med 20.000 in 35.000 SIT /leto. Investicija v SSE se bo  pri našem povprečnem gospodinjstvu povrnila v petih letih. Vračilna doba celotnega solarnega sistema je odvisna od ugodnosti pri nakupu hranilnika tople sanitarne vode, spremljajoče regulacije in ostalega potrebnega materiala. Skupina je uspela doseči pri dobaviteljih kar ugodne popuste na dobavljeno količino. Ti so se gibali med 5 in 10%. Zbrani podatki pokažejo, da tipičen solarni sistem v skupini Snovik stal 380.000 SIT.    

Zaključek

Prvi korak v smeri večje uporabe obnovljivih virov in ohranjanja narave je krajane zaselka Snovik prepričal o smiselnosti takega početja. Tako že razmišljajo tudi o nekaterih bodočih energetskih  rešitvah, kot so uporaba biomase v skupni kotlovnici za kraj in kompleks Term Snovik. Tudi pri naslednjih fazah izgradnje Term Snovik želijo v večji meri izkoristiti možnosti za izrabo sončne energije pa tudi geotermalne. Toploto vode iz bazenov naj bi s pomočjo toplotne črpalke v bodoče dodobra izkoristili za dogrevanje tako bazenske vode, kot sanitarne vode. Primer Snovik kaže na to, kako pomembno je, da so ljudje sami prepričani v koristnost svojega početja. Njihov primer je že spodbudil tudi druge v Tuhinjski dolini, da se odločajo za tak način priprave tople vode in naslednja skupina že ima 20 članov, torej dvajset novih naprav za izkoriščanje sončne energije.  

Avtorji članka:  
   
energetski svetovalec: Matjaž Malovrh, univ.dipl.inž.str.,
energetski svetovalec: Mag. Miha Praznik, univ.dipl.inž.str.
Gradbeni Inštitut ZRMK d.d.,  Dimičeva 12, Ljubljana