Danes ima veèina hiš bivalno podstrešje, prav tako imamo tudi intenzivno gradnjo mansardnih stanovanj. Vendar se mnogo stanovalcev podstrešnih stanovanj boji poletja. V njihovih stanovanjih je namreè ponoèi neznosno vroèe. Vsi bi se temu radi izognili, èe bi le imeli priložnost. Rešitev je v tem, da se pri novogradnji ali adaptaciji podstrešja moramo pozanimati tudi o lastnostih izolacijskih in drugih materialov. Tako si bomo prihranili ne le »neprespane« noèi, temveè tudi kasnejše izdatke za prezraèevalne in klimatske naprave; teh namreè ne potrebujemo, èe je streha pravilno in dovolj izolirana.
Namen tega èlanka torej je prikazati naèin izolacije, kjer lahko dosežemo dobro izolativnost tudi poleti in to že z samo izolacijo, brez klimatskih naprav.

Toplotna izolacija poleti

Pod poletno toplotno zašèito razumemo ukrepe s katerimi prepreèimo vdor toplotne energije (sonèno sevanje, visoke temperature zunanjega zraka) v notranjost objekta.

Èe imamo npr. obièajno toplotno izolacijo, ki dobro prepreèuje vdor hladnega zunanjega zraka pozimi, to še zdaleè ni dovolj, da bi nas prav tako dobro varovala poleti pred vroèino.

Èemu je tako, sledi iz tega :

•     toplotna prevodnost izolacijskega materiala (W/mK) je odloèilna
      ob zimskem mrazu,
•     prevajanje toplote skozi obodne konstrukcije je v poletnem
      obdobju nestacionarno, porazdelitev temperatur v konstrukciji
      se spreminja zaradi periodiènih sprememb na zunanji površini.
      Pri tem je pomembno t.i. »temperaturno število«, ki mora biti
      èim manjše.

Za razliène materiale se »temperaturno število« izraèuna zelo enostavno, poznati moramo prevodnost materiala, gostoto in specifièno toploto. S »temperaturnim številom« (temperaturno prevodnostjo) lahko opišemo hitrost razširjenja temperaturne spremembe po materialu v konstrukciji.

V tabeli št.1 so predstavljeni primerjalni parametri nekaterih materialov, ki se v današnjem gradbeništvu obièajno uporabljajo kot izolacijski materiali, zraven pa še les, opeka in beton.

Kot je razvidno iz tabele, imata npr. opeka in celuloza skoraj identiène vrednosti temperaturnega števila (podatek v zadnji koloni v zadnji koloni). To z drugimi besedami pomeni, da je njun doprinos k izolaciji v poletni vroèini podoben; seveda pa je bistvena razlika pozimi, ko celuloza spet deluje kot odlièen izolator, opeka pa potrebuje dodatno izolacijo. Èe dobro pregledamo podatke v tabeli (za zimo je boljša èim manjša vrednost v prvi koloni, za poletje pa èim manjša vrednost v zadnji koloni) vidimo, da lesne vlaknenke in celulozna izolacija najuèinkoviteje jamèijo za dobro izolacijo v obeh primerih, ostali materiali pa so dobri le pozimi ali poleti. Toplotni material iz celuloze naravnih lesnih vlaken je narejen iz ponovno uporabljenega èasopisnega papirja, ki ga z zraènim curkom vpihujemo v doloèen del prostora, pripravljenega za toplotno izolacijo. Izolacija je idealna za difuzijsko odprte konstrukcije, kar predstavlja prispevek k prijetni klimi. Uporabiti jo je možno pri novogradnjah ali adaptacijah in sicer v lesenih skeletnih stenah, stenah iz brun, masivnih zidovi in stropovih.

TABELA št. 1

Poleti se lahko pod kritino (èim bolj temna, tem bolj vroèa) ogreje zrak preko 60 °C ali celo tudi do 80 °C. Toplotna energija kot posledica sonènega sevanja vdira v notranjost. Odloèilna pri tem je zmožnost materiala, da sprejme toploto ter jo shrani, in ko pa pade temperatura v okolici, jo zopet odda. To zmožnost strokovno imenujemo akumulativnost.

Temperatura zunanjega zraka in zunanjih površin konstrukcije niha s periodo 24 ur. Amplituda temperaturnega vala prodira skozi konstrukcijo
( steno) in se pri tem zmanjšuje – duši. Karakteristièna vrednost, s katero opišemo toplotno stabilnost konstrukcije je dušenje temperature. Èas, ki preteèe med pojavom najvišje temperature na notranji površini konstrukcije imenujemo fazni zamik.

Poglejmo si to na primeru dveh razlièno izvedenih toplotno izolacijskih presekov v strehi, kar je prikazano v tabeli štev 2.

TABELA št. 2

Iz izraèuna je razvidno:

1. Pozimi sta konstrukciji 1 in 2 enako dobro izolativni! Vrednosti za »U« faktor sta skoraj enaki.
   
   
   
2. Poleti je celulozna izolacija boljša. Èe bi torej poleti želeli doseèi enako toplotno zašèito v obeh konstrukcijah ( tem. dušenje " n" = 6,7 in fazni zamik 10 ur ), bi morali v prvi konstrukciji, kjer je vgrajena izolacija iz steklene ali kamene volne, poveèati debelino od 20 cm na 36 cm. Potrebno debelino izolacije za razliène materiale lahko odèitamo v diagramu št. 1., ki nam prikazuje odvisnost faznega zamika od debeline izolacije za razliène materiale.
   
   

Še nekaj besed o obodnih konstrukcijah. Tudi obodne konstrukcije so izpostavljene sonènemu sevanju, zato se njihova zunanja površina segreje na precej višje temperature, kot je temperatura zunanjega zraka. Na temperaturo konstrukcije vpliva predvsem barva površine, saj zlasti temnejše barve intenzivno vpijajo sonèno svetlobo sevanje. Iz diagrama štev. 2. je razvidno, da se temnejše površine segrejejo tudi preko 60°C, zato so za fasadne barve primernejše svetle barve.