ZaĆØnemo tako, da na svoji parceli poiÅ”ĆØemo prostor, ki najbolje ustreza idealu. PriporoĆØljivo je, da je teren rahlo nagnjen (2 do 4%), polsenĆØen oziroma zaÅ”ĆØiten pred premoĆØnim soncem, dežjem in vetrom. Podlaga oziroma tla morajo biti propustna, da voda ne zastaja. Za lego komposta je najboljÅ”a smer sever-jug, kar omogoĆØa segrevanje komposta z vseh strani. Odvisno od koliĆØine ostankov, ki jih imamo na razpolago za kompostiranje, naj bi imeli dovolj prostora za najmanj dva kompostna kupa in neoviran prehod za delo. Obstajajo razliĆØne oblike kompostov. Će imamo na razpolago dovolj sestavin za kompostiranje se odloĆØimo za kompostni kup, ki ima v preseku obliko trapeza. Kup je poljubno dolg, ni Å”irÅ”i od 1,5 m in ni viÅ”ji od 1,2 m. Z nagibom 45 do 50 %, da voda najbolje odteka. Kadar imamo manj sestavin, kot v naÅ”em primeru, kompostiramo v lesenih ali plastiĆØnih zabojih, katerih prostornina naj ne bi bila manjÅ”a od 1 kubiĆØnega metra.
Kompostiramo lahko vse kar je bilo nekdaj živo in kar lahko strohni in razpade. Kompost zaĆØnemo graditi tako, da na kompostiÅ”ĆØe prinesemo ves že predhodno zbran material. Tega dobro premeÅ”amo, ĆØe kompostiramo veje jih zrežemo, suh material kot je listje, slama,... pa namoĆØimo.
Nato skopljemo temelj globine 10 cm in zrahljamo dno z vilami.
Temelj do viŔine tal napolnimo s starim kompostom ali rodovitno prstjo, ...
... ki ju pomeŔamo z grobim peskom
Na to podlago naložimo vejice, snope Ŕibja, ipd. Tako naložen material bo opravljal nalogo drenaže in oskrboval dno kupa z zrakom.
