Drevo, ki ga želimo obrezati, si najprej dobro ogledamo in ugotovimo, kakšna je gojitvena oblika, zdravstveno stanje drevesa in rastnost. Ogledamo si rodni les. Peèkarji (jablane in hruške) praviloma razvijejo rodne brste na koncu krajših ali daljših enoletnih poganjkov, ki izrašèajo iz stranskih brstov dveletnega lesa.
Brstiè je 3 do 5 cm dolg enoletni poganjek, ki na koncu razvije rodni brst.
Brstika je 5 do 15 cm dolg enoletni poganjek, ki na koncu razvije rodni brst, ob straneh pa slabo vidne nerodne brste.
Rodna šiba je dolga od 15 do 30 cm.
(rodni brsti pri jablani )
ZveriĹľen rodni les se razvije iz kratkih poganjkov, je zveriĹľene rasti na koncu pa se razvije rodni brst.
Rodna pogaèa je odebelitev, ki nastane na mestu kjer je bil plod pritrjen na vejo.
Kadar je rodnih brstov veliko lahko moèneje režemo in tako s tem opravimo že prvo redèenje plodov. Kadar pa jih je malo, moramo paziti, da jih z rezjo odstranimo èim manj.
(rodni brsti pri hruški)
Ko smo si drevo dobro ogledali zaènemo z rezjo. Najprej odrežemo ali odžagamo vse odveène in najdebelejše veje. Nato praviloma zaènemo obrezovati od vrha proti spodnjemu delu krošnje.
Vedno moramo paziti, da so zgornje veje krajše od spodnjih, tako da nastane stožèasta oblika.
Spodnje veje te hruške bi bilo potredno upogniti v bolj vodoraven položaj s tem bi dobili še lepšo obliko in spodnje veje bi bile še bolje osvetljene.
Stranske veje naj bi bile na ogrodni veji razporejene v obliki trikotnika. Enako velja tudi za stranske veje. To naèeloma velja za vse sadne vrste. Obrezujemo pa od vrha veje proti njeni osnovi.
