Okna kot element obodne površine zgradbe v prvi vrsti omogoèa osvetlitev in prezraèevanje prostorov, zagotavljajo pa tudi zvoèno in hidrozašèito.

Tehnologija pri izdelavi oken je naredila velik korak naprej. Škatlasta in dvokrilna okna, ki jih vidimo pri starejših zgradbah so že preteklost. Sedaj so okna v glavnem enojna z dvojno zasteklitvijo in argonskim ali kriptonskim polnjenjem. Eden od glavnih motivov za hiter razvoj oken v zadnjih letih, je poleg estetskih, varnostnih, tehnoloških in drugih zmanjševanje toplotnih izgub.

 Iz energijske bilance zgradbe izhaja, da so okna prav tista, skozi katera pri dobro izoliranem zunanjem ovoju in strehi, uhaja najveè toplote. Sodobna energijsko varèna okna morajo imeti glede na novi Pravilnik o toplotni zašèiti in uèinkoviti rabe energije v stavbah toplotno prehodnost U < 1,6 W/m²K (skupaj za okvir in steklo).

Pomembna je tudi zvoèna izolativnost, zato moramo pri nakupu biti pozorni tako na toplotno prehodnost oken ( U - vrednost, enota W/m²K) in zvoèno izolativnost (oznaka Rw, enota dB). Toplotna prehodnost mora biti èim manjša, zvoèna izolativnost pa èim veèja. Pomembno je tudi to, da ima okno ustrezen atest in certifikat kakovosti, ki si ga pridobi tisti proizvajalec oken, ki ima svoje poslovanje in proizvodnjo urejeno. To pomeni tudi stalen nadzor nad proizvodnjo in ustrezna servisna služba.

 Okna kot element obodne površine zgradbe v prvi vrsti nudijo osvetlitev in prezraèevanje prostorov, zagotavljajo pa tudi ustrezno zvoèno in hidro zašèito.

Potreba po stalnem zmanjševanju rabe energije za ogrevanje zgradb usmerja razvoj oken predvsem v iskanje možnosti za zmanjšanje toplotnih izgub in za èim veèje izkorišèanje sonènega sevanja. Cena energije je danes tako visoka, da se adabtacija neustreznih enoslojnih oken povrne v dveh do treh kurilnih sezonah. To dosežemo tako, da izbemo:

·     okna s èim manjšimi transmisijskimi toplotnimi izgubami,

·     takšna okna, da naj v èim veèji meri prepušèajo sonèno sevanje,

·     takšna okna in okenski prikljuèek , ki bosta zrakotesna.

Odloèilen vpliv na velikost trasmisijskih toplotnih izgub okna imajo toplotne prehodnosti njenih sestavnih delov : okenskega okvirja, kril in zasteklitve.

Trasmisijske izgube skozi okno so tem manjše, èim manjša je povpreèna toplotna prehodnost okna skupno za okvir in steklo. Toplotna prehodnost "U" je merilo za toplotni tok, ki prehaja skozi 1m² gradbenega elementa pri temperaturni razliki 1K.

Les ima relativno malo toplotno prevodnost, zato so leseni okvirji tudi brez dodatkov ustrezno toplotno izolativni. Boljši so debelejši okvirji. Prehodnostni koeficient okvirja iz lesa znaša 1,5 - 1,8 W/m²K.

Toplotna prevodnost kovin je velika, zato je potrebno okvirje (obièajno so aluminijasti) prekiniti po celotnem obsegu s toplotno izolacijskim loèilnim vložkom. Prehodnostni koeficient znaša od 3 - 6 W/m²K.

Toplotna prevodnost okvirjev iz plastiènih mas iz katerih so izdelani, je manjša kot pri kovinskih okvirjih. Prehodnostni koeficient znaša od 2 - 2,5 W/m²K.

Èim manjša toplotna prehodnost okvirja ni pomembna samo zaradi toplotnih izgub (tvorijo približno èetrtino okna), temveè tudi zaradi zmanjšanja nevarnosti, da bi na njih prišlo ob hladnem vremenu do nezaželene kondenzacije vlage iz zraka.

Toplotna izolativnost zasteklitve je odvisna od števila stekel oziroma od števila medstekelnih prostorov in debeline teh prostorov. Vpliv debeline stekel je zanemarljiv.

Sodobna okna imajo obièajno dvojno ali trojno zasteklitev. Toplotna prehodnost trojne zasteklitve je glede na veèje število medstekelnih prostorov manjša od toplotne prehodnosti dvojne zasteklitve, s tem pa je tudi prepustnost za sonène žarke manjša. Slaba lastnost trojne zateklitve pa je bistveno veèja teža, kar povzroèa veèjo obremenitev okenskega okovja in njegove pogostejše okvare.

Izolacijska stekla so imela sprva medstekelne prostore napolnjene s suhim zrakom. Sedaj se v glavnem uporabljajo izolacijska stekla, ki imajo medstekelne prostore napolnjene z inertnimi plini (argon, kripton itd).

Velik napredek za poveèanje toplotne izolativnosti pa pomeni tanek nizko emisivni nanos na tisti površini notranjega stekla, ki je obrnjena v medstekelni prostor. Taka izolacijska stekla (imenujemo jih toplotno zašèitna stekla) sicer nekoliko manj prepušèajo kratkovalovno sonèno sevanje, intenzivno pa ovirajo prehod dolgovalovnemu sonènemu sevanju iz zgradbe v okolico (to je toplote).

Toplotne izgube so najveèje takrat, ko se zunanji zrak najbolj ohladi, ko ni sonènega sevanja in ko tople površine intenzivno sevajo v okolico.

Te bistveno zmanjšamo z uporabo dodatne toplotne zašèite. Okna zato opremimo z žaluzijami, navojnicami ali polkni, ki jih uporabljamo takrat, ko je njihov uèinek najveèji, to je predvsem ponoèi.

Ker steklo v znatni meri prepušèa kratkovalovno sonèno sevanje, slabo pa prepušèa dolgovalovno sonèno sevanje, energija, ki prodre skozi zasteklitev ogreva zgradbo in pomeni toplotni dobitek.

Od tod izvira pravilo, naj se na osonèene fasade vgrajuje velika okna, na osenèene pa èim manjša okna z ugodnimi toplotno izolacijskimi lastnostmi.

Prepustnost za sonèno sevanje oken v toplem obdobju povzroèa težave, saj zaradi nje prihaja do pregrevanja prostorov. Okna morajo biti zato na osonèenih fasadah opremljena s sredstvi za zasenèenje (markize, žaluzije, navojnice, polkna itd).

 V primeru, da pa ima zgradba s posebnimi pripravami zagotovljeno kontrolirano prezraèevanje, naj bodo pripire èim bolj neprodušne.

Èe tega ni, morajo imeti pripire minimalno, vnaprej predpisano prepustnost, ki omogoèajo vsaj minimalno 0,5 do 0,8 kratno izmenjavo zraka, potrebno za prepreèevanje kondenzacijskih pojavov ter plesnenja na notranjih površinah obodnih površin zgradbe. Ta izmenjava je nujna za izpolnjevanje higienskih meril.

Les ali plastika

 Odgovoriti na morebitno vprašanje o prednostih in slabostih lesenih oken in oken iz plastike( PVC) ni enostavno. Les je naravni material in kot tak ima prednost pred PVC, ki je ekološko manj primeren. Ker se okna iz PCV relativno novejši izdelek, zato tudi standardi, predvsem tisti, ki naj bi opredeljevali trajnost še niso v celoti doreèeni. Èe pa se zaradi cene odloèimo za PVC okna, se odloèimo za kakovostnega proizvajalca.

Prav tako je konstrukcija lesenih oken drugaèna od PVC oken. Ta so narejena iz profilov, ki imajo razlièno število komor in ojaèitve v notranji strukturi, zato je tudi kakovost teh profilov lahko razlièna.

Èe se omejimo samo na okvir, lesene okvirje izdelujemo v Sloveniji in je zato lahko izdelava lesenega resnièno temeljita, saj lahko pri izdelavi oken zaènemo že pri drevesu oziroma lesu kot surovini. Okna iz PVC se pri nas izdelujejo iz uvoženih profilov, zato na kvaliteto materiala ne mremo vplivati. Izdelava oken iz PVC je tudi relativno enostavna (razrez, varjenje, sestava, zato je tudi nekoliko cenejša kot izdelava lesenih oken.

Toplotna prehodnost okna je v glavnem odvisna od vrste stekla, saj stekla predstavljajo glavni del površine. Tako približno velja, da je toplotna prehodnost lesenih oken ekvivalentna tri komornem sistemu pri PVC oknih.

Pri dobro izdelanem oknu je prepustnost zraka na pripirah lesenega okna boljša kot pri PVC oknu.

 Primerjava življenjske dobe oken iz lesa in PVC ni tako enostavna, ker je zmotno mišljenje, da je plastika "veèna". Proizvajalec oken mora opredeliti, kako dolga je življenjska doba okna. Življenjska doba ne pomeni, da izdelek v tem obdobju propade, temveè pomeni obdobje, v katerem na izdelku naj ne bi prišlo do veèjih sprememb. Zaradi tega je zelo pomembno vzdrževanje, zlasti pri lesenih oknih, zato imajo okna iz PVC pri vzdrževanju doloèeno prednost. Trajnost oken iz PVC je prvenstveno odvisna od kakovosti profila, saj so prvi profili, ki so prišli na trg, bili nagnjeni k spreminjanju barve. Tako nekateri proizvajalci dajejo do 10 let garancije, da profili ne bodo spremenili barve. V glavnem pa je pri vseh proizvajalcih oken iz PVC, zelo težko dobiti garancijo glede obstojnosti barve. Ponavadi zasledimo samo okna z "dolgo" življenjsko dobo, kar pa je lahko zelo relativen podatek.

Èe smo zagovorniki naravnih materialov, se lahko odloèimo za vgradnjo lesenega okna, ki ga na zunanji strani varuje profil iz Aluminija. Takšno okno združuje prednosti lesenega okna - toplino lesa, dobro toplotno izolativnost, dimenzijsko stabilnost, visoka obstojnost, zašèita lesa pred UV žarki, zmrzaljo in vroèino. Zrak med lesenim in aluminijastim profilom omogoèa tudi dobro prezraèevanje in s tem ugodno mikro klimo v prostoru.

Ostale pomembnosti, ki so pomembne pri nakupu in vgradnji stavbnega pohištva:

·      pri vgradnji PVC okna, je zelo pomembna kakovost varjenih spojev.        Èe to ni zagotovljeno, lahko zrak, ki lahko pride v komoro z armaturo,        priène kondenzirati. Èe živimo v slanem okolju, ta pojav lahko povzroèi        propadanje armature,

·      pri vgradnji oken iz PVC na višjih legah, je sevanje UV moènejše, zato        lahko pride do poškodb,

·      pri naèrtovanju oken je pomembno paziti, da okna na debelejših        stenah niso premaknjena preveè proti zunanji steni. Podhlajen "mrtvi        kot" na spodnji strani okna je namreè pogost vzrok za kondenzacijo,

·     pod okni je potrebno odstraniti ovire, ki prepreèujejo, da bi topel zrak        ogreval notranjo površino okna (najpogosteje polica nad radiatorjem,        ki jo je potrebno odstraniti ali vanjo zvrtati veèje izvrtine, skozi katere        lahko topel zrak prodre do okna),

·     zavesa od stropa do tal zelo dobro rešuje problem kondenzacije,        pomeni pa velik vir toplotnih izgub (40%). Priporoèljive so krajše        zavese, pri katerih manjši del toplote grelnega telesa ogreva okno,        veèji del pa prostor,

·     pri oknih z navojnicami je potrebno omarico v notranjosti izolirati in z        ustreznimi tesnili zatesniti rego, skozi katero iz omarice teèejo        navojnice.           

Glede na v vse te znaèilnosti so tabeli prikazane vrednosti za toplotne prehodnost oken razliènih izvedb. Pri oknih z vgrajenimi najsodobnejšimi okvirji iz PVC in tudi lesa, so lahko vrednosti za toplotno prehodnost oken tudi nekoliko nižje. Tako lahko okna z dvojnim izolacijskim steklom in nanosom na enem steklu, dosežejo skupni koeficient toplotne prehodnosti (U - vrednost) za okvir in steklo do 1,3 W/m²K.

Tako je iz tabele razvidno, da ima n.pr. okno z dvojno zasteklitvijo in debelino medstekelnega prostora 16 mm, ki je napolnjen z inertnim plinom kot je argon ali kripton ter nizko emisivnim nanosom na enem steklu, toplotno prehodnost  1,5 W/m²K.

Èim manjša je U - vrednost, tem manjše bodo toplotne izgube skozi okna. Za primerjavo, prav tako razvidno iz tabele, ima obièajno standardno škatlasto okno  toplotno prehodnost  2,7 W/m²K.

Energijsko varèno okno je tudi ugodno in zdravo za bivanje, saj slabo izolirana okna imajo ob hladnem vremenu nizke površinske temperature in zato nas ohlajajo. Pogosto nas moti tudi gibanje zraka, ki ga povzroèa njegovo ohlajevanje. Prav tako so netesne rege okenskih prikljuèkov in netesne pripire vzrok za prepih, ki je nezdrav in neprijeten.

Dobro izolirana in zatesnjena okna torej niso pomembna samo za varèevanje z energijo, marveè tudi zato, ker soustvarjajo pogoje za ugodno in zdravo bivanje.

Viri:

Zbirka informativnih listov "ZA UÈINKOVITO RABO ENERGIJE"