Ljudi, ki si sanitarno vodo ogrevajo z električnim bojlerjem večkrat zanima, ali se z vidika stroškov splača bojler imeti stalno vžgan, ali ga je bolje izklapljati.

Oglejmo si poenostavljen model, da dobimo vsaj občutek, kakšnega velikostnega reda bi bili možni prihranki. Računamo za enotno el. tarifo (17,33 SIT/kWh)

 Kaj se dogaja s temperaturo vode v bojlerju, si oglejmo na primeru 80 litrskega stoječega el. bojlerja. Računamo za bolje in za slabše izoliran bojler.

Proizvajalec (Gorenje Tiki, katerega bojlerji so po Sloveniji nekako najboj razširjeni) navaja naslednje  podatke za toplotne izgube (za T₁=70⁰C (temperatura vode v bojlerju) in T₂=20⁰C (temperatura zraka v kopalnici)):

Začetna temperatura voda v bojlerju naj bo T₁ (70⁰C), temperatura okolice (zraka v kopalnici) naj bo T₂ (20⁰C).

Bojler je dobro izoliran, zato predpostavimo, da bo temperatura vode padala počasi. Ker pa ima voda v primerjavi z izolacijskim materialom (steklena volna, stiropor) približno 15 x  večji koeficient toplotne prevodnosti lahko predpostavimo, da je temperatura vode v sredini in na robu bojlerja enaka.

Toplotni tok (sprememba toplote s časom) skozi izolacijo je:

S – površina izolacije                                                                                  

x – debelina izolacije

Z nadaljnim računanjem, pridemo do spoznanja, da tempreatura vode v bojlerju pada z naslednjo odvisnostjo:                                                               

Pri čemer je:

t = 4,31  10⁵  s    za bolje izoliran bojler  in   

t = 2,17  10⁵  s    za  slabše izoliran bojler

Vidimo, da bo temperatura vode po 10 urah, ko bojler ne bo vključen pri bolje izoliranem bojlerju padla na 66⁰C, pri slabše izoliranem pa na 62⁰C.

Histereza termostata, to je temperaturna razlika med nastavljeno temperaturo in temperaturo pri kateri se grelec vklopi, je od 3 do 5 ⁰ C. Torej pri bolje izoliranem bojlerju mogoče sploh ne bo prišlo do vklopa grelca. Tako je vseeno, ali bojler izklopimo, ali ne.

Za slabše izoliran bojler pa moramo izračunati, koliko vklopov bo v 10 urah. Izračunamo, v kolikšnem času temperatura pade za 4⁰C, torej na 66⁰C:

t  =  5,5 ur

Torej se bo grelec vključil enkrat, morda dvakrat. Z izklopom bojlerja za 10 ur, torej ne prihranimo energije.

Če bojler GB50 (bolje izoliran) pustimo izklopljen 24 ur, se bo voda v njem ohladila na temperaturo: T = 61⁰C.

Za ponovno gretje na temperaturo 70⁰C, bomo porabili 0,82 kWh energije. Če pa imamo bojler ves čas vklopljen, pa moramo nadomestiti izgubljeno toploto, ki je 0,94 kWh. Torej se, če bojlerja ne nameravamo uporabljati več kot 24 ur, le-tega splača izklopiti, vendar bomo pri tem prihranili prvi dan le 0,12 kWh el. energije (kar znese pribl. 2 SIT), vsak nadaljni dan pa 0,94 kWh (pribl. 16 SIT).

Bojler TG50 (slabše izoliran) pa se v 24 urah ohladi na 40⁰C. Za segrevanje na 70⁰C porabimo 1,06 kWh energije. Če je bojler ves čas vklopljen pa porabimo 1,86 kWh energije. Torej je razlika 0,8 kWh (oziroma 14 SIT) za prvi dan, vsak nadaljni dan, ko je bojler izklopljen, pa prihranimo 1,86 kWh (oziroma 32 SIT).

Na kratek rok se torej bojlerja ne splača izklapljati. Če npr. odidemo na 10 dnevni dopust in bojler pred odhodom izklopimo, bomo prihranili le 160 SIT pri bolje izoliranem bojlerju oz. 320 SIT pri slabše izoliranem. Če pa si npr. toplo sanitarno vodo v kurilni sezoni pripravljamo s kotlom centralne kurjave in el. bojler izklopimo za pol leta, bo prihranek pri el. energiji vel. reda 3000 SIT oz. 6000 SIT (za slabše izoliran bojler).

Omenim naj še, da se bo v primeru, če imamo T boljerja nastavljeno namesto npr. na 75⁰C, nastavljeno na 65⁰C, v njem izločalo dosti manj vodnega kamna.