Poznamo cepljenje na speče oko, ki ga izvajamo pozno poleti in cepljenje na živo oko, ki ga izvajamo spomladi (konec marca do začetka aprila).
Za cepljenje na živo oko uporabljamo enoletne cepiče, ki smo jih narezali že pozimi in shranili v hladnem prostoru, navadno v vlažnem pesku. Brsti – očesa na teh cepičih odženejo kmalu po cepljenju, še isto pomlad (od tod tudi ime).
Poznamo več načinov cepljenja: kopulacija (dolaga), žlebičkanje, sedlanje, dolaga s strani, cepljenje za lub (če je podlaga debelejša od cepiča). V našem primeru sta bila cepič in podlaga enako debela zato smo cepili po načinu kopulacije. Podlago, ki jo cepimo prirežemo poševno tako, da je odrezana ploskev dolga 2 do 3 cm.
Cepič, ki ga uporabljamo, je poševno prirezan v spodnjem delu.
Cepič staknemo s podlago tako, da se kambijski del obeh - podlage in cepiča tesno stikata. Cepič tesno privežemo k podlagi z elastičnim trakom in zamažemo s cepilno smolo. S cepilno smolo premažemo tudi zgornji del cepiča, kadar ga odrežemo.
Cepljenje za lub opravimo najkasneje v spomladanski sezoni. Takrat je kambij močno aktiven in skorja se pri podlagi zlahka loči od lesa. Slika prikazuje cepljenje za lub, ki je bil opravljen predlansko spomlad.
Za uspešno cepljenje potrebujemo: precej izkušenj in natančnosti, tesen stik med kambijskimi deli podlage in cepiča, genetsko sorodne in kompatibilne ali združljive kombinacije rastlin ter ugodne rastne razmere za ta ukrep.
