Poznamo cepljenje na speèe oko, ki ga izvajamo pozno poleti in cepljenje na živo oko, ki ga izvajamo spomladi (konec marca do zaèetka aprila).
Za cepljenje na živo oko uporabljamo enoletne cepièe, ki smo jih narezali že pozimi in shranili v hladnem prostoru, navadno v vlažnem pesku. Brsti – oèesa na teh cepièih odženejo kmalu po cepljenju, še isto pomlad (od tod tudi ime).
Poznamo veè naèinov cepljenja: kopulacija (dolaga), žlebièkanje, sedlanje, dolaga s strani, cepljenje za lub (èe je podlaga debelejša od cepièa). V našem primeru sta bila cepiè in podlaga enako debela zato smo cepili po naèinu kopulacije. Podlago, ki jo cepimo prirežemo poševno tako, da je odrezana ploskev dolga 2 do 3 cm.
Cepiè, ki ga uporabljamo, je poševno prirezan v spodnjem delu.
Cepiè staknemo s podlago tako, da se kambijski del obeh - podlage in cepièa tesno stikata. Cepiè tesno privežemo k podlagi z elastiènim trakom in zamažemo s cepilno smolo. S cepilno smolo premažemo tudi zgornji del cepièa, kadar ga odrežemo.
Cepljenje za lub opravimo najkasneje v spomladanski sezoni. Takrat je kambij moèno aktiven in skorja se pri podlagi zlahka loèi od lesa. Slika prikazuje cepljenje za lub, ki je bil opravljen predlansko spomlad.
Za uspešno cepljenje potrebujemo: precej izkušenj in natanènosti, tesen stik med kambijskimi deli podlage in cepièa, genetsko sorodne in kompatibilne ali združljive kombinacije rastlin ter ugodne rastne razmere za ta ukrep.